Svet
Zakaj nas Covid situacija nič ne nauči?
Da bi se lahko naučili nekaj novega, moramo imeti jasno predstavo o tem, kaj želimo doseči. Znanstveniki in zdravniki imajo jasno predstavo o tem kaj želijo doseči v tej Covid krizi in tako se vsak dan naučijo kaj novega.
Tudi bogataši, vsak dan odkrivajo kaj novega in se se v tej krizi veliko učijo, saj želijo ohranit svoje bogastvo in nadzor nad svetom.
Normalni evropejci se zanašajo na delovanje vlade in vse kar želijo je, da bi ohranili svoj način življenja. Zato se iz v tek krizni situaciji ne morejo nič naučit.
30. June 2020
Človeštvo
Pri obsodbah lahko slišimo izraz "zločin proti človeštvu", toda ali res vemo kaj pomeni človeštvo? Najprej je potrebno razumeti razliko med življenjem in materialnim svetom. Nekateri verjamejo,da je umetna inteligenca boljša od človeških možganov. Ta tema je predstavljena v filmu Terminator, kjer se odvija vojna med ljudmi in umetno inteligenco. V ameriških filmih pogosto prikazujejo, da imajo ljudje čustva in da je treba to spoštovati.To je zelo nevarna ideja. Star pregovor pravi" Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni." Adolf Hitler in številni nevarni ljudje so bili zelo čustveni. Ljudje pogosto mešajo ljubezen in čustva.
Razlika med živim in materialnim svetom so odnosi. V živem svetu so najpomembnejši odnosi. Življenje je mogoče le tako, da se različna živa bitja dopolnjujejo in podpirajo. Zato je pomembno, da razumemo odnose, saj bomo le tako lahko ohranili življenje na tem svetu. Za razliko od živali imamo ljudje domišljijo, ki vodi naše delovanje. Glede na domišljijo je lahko človek dober ali slab. Ko želimo nekaj izboljšati, moramo vedno najprej razviti in izboljšati svojo domišljijo, ne glede na to ali gre za umetnost, znanost, šport ali vsakodnevno življenje. Ves čas se moramo razvijati in izboljševati, da bi lahko človeštvo obstalo. Sicer bo človeštvo propadlo.
25. june 2020
Zgodovina in demokracija
Večina ljudi verjame v vse, kar so se o zgodovini naučili v šoli in pustijo, da jim možgane operejo mediji in drugi ljudje. Vsi ljudje smo pristranski in verjamemo v napačno zgodovino. Pomeni, da se vsi motimo. Ta resnica je znana v religijah, kjer učijo, da ne smemo sodit drugih ljudi in da moramo sodbe prepustiti Bogu. V današnjem času je religijo nadomestila znanost in večina ljudi zmotno misli, da lahko sodijo druge. Zato je potrebno razumeti omejitve znanosti. Znanost in umetna inteligenca lahko najdeta odgovore na "kako nekaj narediti", nikoli pa ne moreta odgovoriti na vprašanje "kaj narediti". Nekateri bi temu oporekali, češ, da tudi umetna inteligenca lahko odgovori "kaj narediti", to je sicer res, vendar ti odgovori vedno temeljijo na predhodnih človeških odločitvah.
Od druge industrijske revolucije in uporabe nafte, ljudi zanima le kako živeti čim dlje in s čim več denarja. Ta princip uporabljajo vlade tudi pri reševanju Covid krize. Odločajo se med "živeti čim dlje" in med "čimveč denarja".
Vsa zgodovina je osebno mnenje in zato je nemogoče določiti "pravo" zgodovino. Vsaka vlada določa zgodovino, ki jo bodo učili učitelji v šolah. Zato imamo vsi pristranski pogled na zgodovino. Edini način, da se osvobodimo tega pranja možganov je, da ustvarimo svojo zgodovino. Ustvariti morate svojo lastno zgodovino in zgodovino svoje družine, domovine in svojega sveta. Tako boste lahko ustvarili boljši svet.
Uradna zgodovina samo opravičuje preteklost, zato, da bi dobila potrditev drugih. Politika je v osnovi aktivnost, kako doseči soglasje med ljudmi.Z zgodovino si torej lahko razložimo in razumemo kakšen je sedaj svet. Vendar moramo ustvariti boljši svet v prihodnosti. Naša zgodovina mora torej razložiti prihodnost. Vlada tega ne more narediti, ker se ljudje ne strinjajo glede prihodnosti. Uradna zgodovina je neuporabna za ustvarjanje boljše prihodnosti, zato moramo ustvariti svojo zgodovino, ki bo pomagala ustvariti boljši svet.
22. june 2020
Demokracija
Najprej se moramo vprašati ali je demokracija filozofija ali politični sistem. V prejšnjem stoletju (1960) je bila demokracija filozofija in razpravljali so ali je za dosego demokracije boljši kapitalizem ali komunizem. Od leta 1970 pa večina ljudi meni, da je demokracija politični sistem, ki ni skladen s komunizmom, saj temelji na volitvah. V nekaterih državah so tako pobili tisoče ljudi, da bi oblikovali vlado na osnovi volitev.
Demokracija bi morala biti filozofija in ne politični sistem. Zakaj je to tako pomembno? Filozofija temelji na vprašanju "Kaj narediti?", sistem pa na vprašanju "Kako narediti". Jasno je, da bi morala biti prvo vprašanje "Kaj narediti", saj je to vprašanje osnova človeške družbe. To lahko razumemo, če pogledamo razliko med pravicami živali in pravicami ljudi.
Življenje živali temelji na nagonu in njihova osnovna pravica je, da preživijo v določenem okolju. Pes na primer potrebuje primerno hrano, vodo in nekaj prostora za gibanje. Če svojemu psu ne bi dali dovolj hrane ali vode in bi ga imeli ves čas zaprtega v kletki, bi vas lahko obsodili zaradi kršenja pravic živali. Če pa svojemu psu priskrbite dovolj vode in hrane in ga imate zaprtega na vrtu, je to v redu. Življenje človeka v takih pogojih bi imenovali dobro opremljen zapor. Zapiranje nedolžnih ljudi v dobro opremljene zapore, kot jih imajo na Švedskem in Finskem je še vedno kršenje človekovih pravic, saj je kršena osnovna človekova pravica, da živi svoje življenje tako kot hoče oziroma, da dela kar hoče.
Najpomembnejši način za življenja posameznika je religija. Demokracija bi morala spoštovati svobodo religije. Krščanstvo ni nikoli sprejemalo drugih religij, zato je v Evropi dolgo vladala diktatura Cerkve in vlade. V drugih delih sveta izven krščanstva in islama, so vlade dopuščale in sprejemale različne religije. Ljudje niso trpeli zaradi monopolne religije se ideja o demokraciji se v teh delih sveta sploh ni razvila. V otomanskem cesarstvu so kljub prevladi islama, dopuščali in sprejemali druge religije. Nato so jih napadli kristjani s strategijo "Deli in vladaj". Posledica je bila razpad otomanskega cesarstva in razvoj moderne Turčije, ki ne sprejema več drugih religij.
Drugi pomemben del demokracije je svoboda misli. To ni enako kot svoboda izražanja. Misli so notranji svet vsakega človeka. Izražanje se dogaja v družbi in pri tem je vedno vprašanje "kje so meje". Jasno je , da vsega kar nam pade na pamet ne moremo govorit ali izražat. Ni dobro in ni prav izražat, rasizem, spolne zlorabe, zlorabe otrok, napadat druge religije.....Postavlja se vprašanje kaj in kako nadzirati izražanje in govor.
Svoboda izražanja je vedno kompromis v določeni družbi, zato je pomembno opredelit svobodo misli.V akademskem svetu menijo, da so bili jeziki v človeški družbi razviti, da bi lahko izražali misli. Akademski svet temelji na pisanju, ki so tudi misli. Osnova človeka v pravem življenju pa je domišljija in ne misli. Resnica je torej, da so bili človeški jeziki razviti za to, da bi pomagali razvijati domišljijo. Pomen vsake besede je samo domišljija in vsak človek ima svojo domišljijo. Zato bi moral vsak človek sam opredeliti pomen besed, ki jih uporablja.
Večinoma pa ljudje uporabljajo besede v skladu z opisi v slovarjih. Francoska akademija si lasti pravico, da odloča kako bi morali Francozi uporabljati besede. To je intelektualo diktatorstvo in ni realno. Spominjam se, kako se je ženska iz Nemčije razjezila name, ker nisem uporabljal angleščine v skladu z slovarji in pravili.
Valižanski princ je nekoč izjavil " Angleščina je zelo pogosto uporabljen jezik po celem svetu in trudit se moramo, da ohranjamo "pravo" angleščino." Nekateri novinarji so bili mnenja, da tudi on ne uporablja "prave" angleščine. V resnici vsak človek sodeluje pri razvijanju jezika. Toda danes večina ljudi samo slepo in pasivno sledi družbi in ne razmišlja o tem. Tak način ne pomaga pri razvoju družbe. Vsak človek bi moral zavestno opredelit pomen vseh besed, ki jih uporablja. Tako bi vsak aktivno sodeloval pri razvijanju jezika in to bi pripomoglo tudi pri razvijanju celotne družbe. To bi bila demokracija, ki bi dopuščala svobodo misli.
Aikido je način kako se izražamo v tej družbi in ustvarjamo boljši svet. Najprej so moramo vprašati "Kaj narediti/kaj delati" in razmišljati s besedami, ki smo jim opredelili pomen.
18. June 2020
Suženjstvo
Suženjstvo pomeni, da ena skupina ljudi, zaradi materialnih koristi, obvladuje drugo skupino ljudi. Suženjstvo je v človeški družbi prisotno že od nekdaj in je prisotno tudi danes v zelo različnih oblikah.
Večina ljudi si suženjstvo predstavlja kot črnega Afričana, ki dela na bombažnih poljih v Ameriki ali Afriki. Toda to je le ena oblika suženjstva.
Na začetku civilizacije je vsaka država imela svoje sužnje. V stari Grčiji so bili na primer sužnji tujci in obvladovali so jih z vojsko.Kasneje so v Evropi bogataši uporabljali reveže kot sužnje.Ta struktura temelji na ekonomiji denarja in je zahtevala vedno več srebra in zlata.
Od leta 1600 so Evropejci začeli izkoriščati srebro in zlato in južne Amerike in Afrike. To je pripeljalo do nove oblike suženjstva - kolonizacije. V Evropi ni bilo dovolj prostora, zato so kot sužnje uporabljali ljudi izven svojega ozemlja. Rusija in Kitajska z velikim ozemljem in številčnim prebivalstvom, nista uvažali sužnjev, niti kolonizirali, ampak sta kot sužnje še naprej uporabljali lastne reveže. Z diktaturo so obvladovali večino revnega prebivalstva oziroma svoje sužnje.
Po industrijski revoluciji se je v Evropi povečala potreba po znanstvenikih, inženirjih, učiteljih, trgovcih in obrtnikih. Za te naloge sužnji niso bili primerni, zato se je razvila demokracija, ki je poenotila prebivalstvo in omogočila razvoj industrije in tehnologije. To je omogočilo evropskim državam, da so kolonizirale cel svet in obdržale sužnje izven svojega ozemlja.
Velike države kot so Rusija, Kitajska in Amerika so obdržale sužnje na svojih ozemljih, razvijale pa so vojsko, ki jim je zagotavljala različne surovine kot so kovine, drage kamne, nafto, uran. V Rusiji in Kitajski so kot sužnje uporabljali reveže, medtem ko so v Ameriki kot sužnje uporabljali črnce, kar je povzročilo psihološke probleme oziroma rasizem.
Evropa je spet uvažala sužnje od leta 1960. Danes jih ne potrebuje več in želi, da se vrnejo nazaj v svoje domovine. Sedaj želi imeti sužnje izven svojega ozemlja.
Z razvojem tehnologije bo mogoče vse izdelati z manj človeškega dela. To bo ustvarilo novo vrsto sužnjev znotraj držav. Tisti, ki ne bodo imeli dela, bodo postali neuporabni sužnji, ki jim bo dovoljeno le golo preživetje.
12. June 2020
Kupovanje prihodnosti
V zadnjih petih letih se na internetu pogosto pojavlja beseda "izkušnje" in to za nekaj kar se bo zgodilo v prihodnosti, kot na primer obljuba izkušenj, ki jih boste dobili, če boste kupili nov pametni telefon.
To je popolnoma nov način uporabe te besede. Včasih smo besedo "izkušnje" uporabljali za nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti.
Rockefeller, ki je obogatel z delnicami, je rekel " Izkušnje so druga beseda za napake, ki smo jih naredili v preteklosti.Veljalo je splošno prepričanje, da se moramo iz svojih napak nekaj naučiti, da bi ustvariti boljšo prihodnost.
Predvidevat in načrtovat prihodnost je bilo v preteklosti še posebej težko zaradi številnih nepredvidljivih dogodkov kot so vojne, spremembe vlad, režimov, lakote in različnih bolezni. Zato so si ljudje predstavljali in predvidevali prihodnost na podlagi močnih želja, ljubezni, patriotizma in filozofije. Vprašanje, ki so si ga postavljali, je bilo "Kaj početi/delati".
Včasih so politiki debatirali o političnih filozofijah, danes pa se večinoma le pogajajo kako razdeliti denar in glavno vprašanje je sedaj postalo "Kako".
Mednarodni bančni sistem poskuša kontrolirati prihodnost s tehnologijo in vojaško silo. Osnovni namen vsega kar počnemo je tako postalo, kako si zagotoviti čimveč denarja v prihodnosti. Če želimo imeti denar v prihodnosti, je potrebno denar investirati. Z drugimi besedami prihodnost moramo kupiti. Bolj bogati lahko kupijo več prihodnosti.
Pomembno je, da vemo kaj kupujemo. Ena izmed stvari, ki jih danes pogosto kupujemo so izkušnje v prihodnosti.
V zadnjem času smo lahko lepo videli nemoč vsemogočnega bančnega sistema, tehnologije in vojske pri obvladovanju virusa. Zato je čas, da se ljudje za ustvarjanje boljše prihodnosti vrnejo k osnovnemu vprašanju " Kaj početi?"
8. June 2020
Vojna ni nasilje
Lahko si predstavljam, da ta naslov marsikoga tako vznemiri, da postane napadalen. S tem, ko rečem, da vojna ni nasilje, mislim, da je ravno tako ali celo hujša kot samo nasilje.
V vojni se ljudi pobija, zato da se jih lahko okrade. Nasilje pa ne vključuje vedno kraje.Zato moramo obravnavati vojno drugače kot nasilje.
Dokler bo vsaj ena država želela krasti drugim državam, se vojne ne bodo ustavile.
Ljudje morajo globoko razmisliti ali so pripravljeni udobno živeti brez tega, da bi njihova država kradla drugim državam. To je edini način da ustavimo vojne.
5. June 2020
Kaj je rasisizem?
Večina ljudi misli, da normalni ljudje niso rasisti in da rasisti postanejo samo nekateri zaradi slabe vzgoje ali slabe družbe. To je napačna predstava. Vsa živa bitja so rasisti. Mikroorganizmi, rastline in živali, vsi so rasisti. Rasizem je živalski instinkt zaradi katerega lahko vsak človek postane rasist v določenem okolju.
Samo z ustrezno izobrazbo se lahko rešimo tega živalskega instikta.
Osnovna izobrazba v človeški družbi bi morala biti "živi in pusti živeti". Živalski instinkt je "živi in pusti umreti".
Človeštvo mora najti način kako živeti in pustiti živeti. To je edini način, da se znebimo rasizma.
5. June 2020
Zakaj obstaja policijsko nasilje?
Policijsko nasilje je prisotno po vsem svetu ves čas. Dogaja se, kjer se ljudje delijo na dobre in slabe. Večina ljudi, vključno s policijo, misli, da dobri ljudje ustvarjajo dober svet in slabi ljudje slab svet. Zato hočejo izobraziti ali kaznovati slabe ljudi, da bi ustvarili boljši svet.
To je razlog, da ljudje postanejo nasilni. Soočiti se moramo s popolno nasilnostjo človeštva.
Soočiti se je potrebno z resničnostjo sveta, kjer je večina ljudi dobrih in ti dobri ljudje delajo slabe stvari in ustvarjajo slab svet. Zato je potrebo izobrazit dobre ljudi, da nikoli ne bodo počeli slabih stvari. Pravičnost v družbi je potrebna zato, da bi lahko preprečili, da se dogajajo slabe stvari. Pomembno je vzpostaviti pravičnost v družbi, vendar to ni rešitev za nasilje v tem svetu.
Kako se lahko dobri ljudje izobrazijo? To sem raziskoval zadnjih 60 let svojega življenja in ugotovil, da je edini način, da dobrim ljudem pomagam, da vidijo svoje misli in telo.
4. June 2020
